Kako prilagoditi gospodarjenje z gozdovi in gojenje gozdov, da bi bile škode po žledu v prihodnje čim manjše – to je ena izmed tematik razprav na strokovni delavnici z naslovom Pogled na žled, ki so jo Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove RS. Jurij Diaci, profesor na Biotehniški fakulteti, je mnenja, da lahko z vidika narave ujme pomenijo tudi priložnost za drevesne vrste, ki potrebujejo več svetlobe. Po žledu tako nastaja mozaični gozd, ki je dolgoročno lahko veliko bolj odporen in prilagojen tudi na spremembe podnebja.
Po lanskem žledolomu, v katerem je bilo podrtih toliko dreves, ki jih drugače pospravijo v dveh letih in pol, naj bi bilo do sedaj saniranih približno 60 % iglavcev in 30 % listavcev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane ocenjuje, da bo sanacija katastrofalnega žledoloma, katerega posledice bodo vidne še desetletja, trajal še pet let. V novem programu razvoja podeželja bo namenjenih skoraj 20 milijonov evrov za obnovo poškodovanih gozdov.
Vir: Portal Delo
Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
.