Žled – priložnost za drugačno sestavo gozda?

| Objavil: | Kategorije: Novice

Pildek4Kako prilagoditi gospodarjenje z gozdovi in gojenje gozdov, da bi bile škode po žledu v prihodnje čim manjše – to je ena izmed tematik razprav na strokovni delavnici z naslovom Pogled na žled, ki so jo Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove RS. Jurij Diaci, profesor na Biotehniški fakulteti, je mnenja, da lahko z vidika narave ujme pomenijo tudi priložnost za drevesne vrste, ki potrebujejo več svetlobe. Po žledu tako nastaja mozaični gozd, ki je dolgoročno lahko veliko bolj odporen in prilagojen tudi na spremembe podnebja.

Po lanskem žledolomu, v katerem je bilo podrtih toliko dreves, ki jih drugače pospravijo v dveh letih in pol, naj bi bilo do sedaj saniranih približno 60 % iglavcev in 30 % listavcev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane ocenjuje, da bo sanacija katastrofalnega žledoloma, katerega posledice bodo vidne še desetletja, trajal še pet let. V novem programu razvoja podeželja bo namenjenih skoraj 20 milijonov evrov za obnovo poškodovanih gozdov.

Vir: Portal Delo

Na mnoge ključne dejavnike, na vrsto poškodb in na intenzivnost žledoloma gozdarji ne moremo vplivati. Nekateri dejavniki pa še ostajajo pod našim vplivom, njihovo poznavanje nam omogoča dolgoročno preventivo s prilagojenim gojenjem in gospodarjenjem z gozdom ter vsaj do neke mere zmanjšanje prihodnjih škod.prof. dr. Janez Krč, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL

Današnja delavnica je rezultat sodelovanja treh institucij s področja gozdarstva, kar omogoča prenos znanja od raziskovalcev do revirnih gozdarjev, drevesničarjev in upamo tudi lastnikov gozdov. V popoldanskem terenskem delu delavnice si boste lahko za inštitutom ogledali primer saniranega gozda po žledu, kjer bomo poleg sanacije predstavili tudi ukrepe po sanaciji.dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije

Žled ima veliko obrazov, kar smo lahko videli tudi v lanskem letu. Naj se zdijo vsi koraki še tako skrbno načrtovani, smo zaradi obsega žleda soočili s povsem novimi situacijami, od zagotavljanja financ za dodaten, nepredviden obseg dela, do psihološke podpore zaposlenim, …Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije

Žled je potrebno spremljati večplastno, skozi socialno dimenzijo z varovanjem življenj in premoženja ter skozi ekosistemsko dimenzijo. Gozd je ekosistem, ki se obnavlja tudi do 150 let. Tu bi se lahko zahvalil raziskovalcem, ki so prejeli izziv aplikativnih raziskav, kar jim ne bo prineslo objav člankov v priznanih revijah, bodo pa rezultati njihovega dela bistvenega pomena za slovenski gozd in vse, ki z njim delamo.mag. Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo

Vir: Gozdarski inštitut Slovenije

.