Pregled poteka sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu (maj)

| Objavil: | Kategorije: Novice

realizacija-m3-majrealizacija-procent-majPovzemamo kratek pregled mesečne analize poteka sanacije gozdov, poškodovanih v februarskem žledolomu 2014, ki jo pripravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 22. 5. in 25. 5. 2015).

Do sredine maja je bilo v letu 2015 zaradi sanacije poškodovanih gozdov posekanih okoli 700.000 m3 lesa, v skupnem to pomeni že 3,7 milijonov m3, od tega 61 % iglavcev in 30 % listavcev. Zavod ocenjuje, da bo v gozdovih ostala približno četrtina poškodovanega drevja, še posebej tam, kjer lastniki niso usposobljeni za sečnjo ali so spravilne razmere težje. Izpostavljajo tudi, da puščanje mrtve biomase v gozdovih ni sporno, saj ta ugodno vpliva na biotsko pestrost gozda, razen če gre za iglavce, ki lahko predstavljajo tveganje za razvoj podlubnikov. Zaradi hladnega in vlažnega vremena v letu 2014 smo se dokaj uspešno izognili obsežnejšim poškodbam gozdov, vendar nekatera suha in toplejša obdobja v letošnji pomladi nakazujejo, da se lahko v naslednjih mesecih problem podlubnikov močno zaostri. Večji obseg tovrstnih poškodb se trenutno kažejo na smreki in jelki, še zlasti na Postojnskem in Novomeškem, ter na območju Ljubljane, Kranja, Tolmina, Kočevja in Maribora. Zato ZGS stalno opozarja naj lastniki gozdov redno pregledujejo svoje gozdove, v primeru pojava podlubnikov pa nemudoma obvestijo pristojnega revirnega gozdarja ter napadena drevesa pravočasno posekajo in spravijo iz gozda.

Kjer se je sečnja poškodovanega in podrtega drevja zaključila, se je začela priprava sestoja in gozdnih tal za obnovo. Na pripravljenih površinah bo obnova potekala naravno, obnova s saditvijo sadik pa se bo izvajala na območjih, kjer naravna ni možna. Takih površin je približno 900 ha. Nadaljnji ukrepi so nega mladega gozda, saj se s tem zagotovi ustrezne razmere za razvoj mladega gozda in ponovno vzgoji kvalitetne in stabilne gozdne sestoje. Sredstva za sanacijo in obnovo poškodovanih gozdov se bodo črpala iz Programa razvoja podeželja (PRP 2014–2020), lastniki gozdov pa bodo lahko omenjena sredstva začeli koristiti predvidoma jeseni 2015.

V letu 2015 se je med nepoklicnimi delavci (predvsem lastniki gozdov in njihovi družinski člani) zgodilo tudi 30 nezgod, od tega tudi 5 smrtnih, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo do konca maja 9 smrtnih nezgod. ZGS pojasnjuje, da manjše število nesreč ne pomeni neposredno večje varnosti pri delu, saj je tudi obseg delovnih aktivnosti manjši, kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi letošnje nezgode so omejene predvsem na področja sanacije žledoloma. Tri smrtne nezgode so se zgodile pri sečnji, dve pa pri spravilu lesa.

Odprava posledic žledoloma je prinesla tudi različne izkušnje, obenem pa je tudi bogat vir novih spoznanj za gozdarsko stroko in lastnike gozdov. Predstavlja tudi priložnost za odpravo pomanjkljivosti pri odzivu na naravne ujme. V zadnjem letu, še posebej pa z delavnicami z naslovom Pogled na žled v maju 2015 se je močno intenziviralo tudi raziskovalno in razvojno delo v gozdarski stroki, in sicer v okviru ciljnih raziskovalnih programov na področju gozdarstva in v okviru mednarodnih projektov (Life+ projekt LIFEGENMON – Razvoj sistema genetskega monitoringa gozdov). Pri teh prizadevanjih za razvoj novega znanja na področju sanacije naravnih ujm v gozdovih je zelo pomembno sodelovanje raziskovalcev in uporabnikov znanja.