15-letnica2
Kratka predstavitev KGZS
Strokovne službe KGZS
Kmetijsko-gozdarski zavodi
Poudarki 15 let

 

Predsednik KGZS Cvetko Zupančič ob 15-letnici Kmetijsko gozdarske zbornice

ZGODOVINA IN PRAVNI OKVIRI DELOVANJA KGZS

Začetki zborničnega organiziranja v Sloveniji segajo v leto 1937. Takrat je bil sprejet zakon (državna odredba) o Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZ), ki je veljal do leta 1941. Po vojni je bila 1952 ustanovljena kmetijsko gozdarska zbornica, ki je zastopala interese takratnega družbenega kmetijstva. Ta zbornica je bila leta 1960 ukinjena. Po letu 1960 je bilo družbeno kmetijstvo zastopano v Gospodarski zbornici Slovenije. Kmetje so postali člani gospodarske zbornice šele z ustanovitvijo Zadružne zveze Slovenije leta 1972. Ker pa kmetje niso bili obvezni člani zadružnih organizacij, so bili v zborničnem sistemu v podrejenem položaju. Ideja in zahteva po ustanovitvi kmetijsko gozdarske zbornice, ki bi zastopala interese celotnega kmetijstva, se je v procesu osamosvajanja pojavila leta 1988 – ob nastanku Slovenske kmečke zveze. Priprave na zakon so se začele leta 1990. V razgibanem obdobju tranzicije, polnem strahov pred velikimi spremembami, pred organiziranjem kmetov, in da se z ustanovitvijo KGZ krepi le ena politična opcija, v parlamentu takšnemu organiziranju kmetijstva niso bili naklonjeni. V letu 1994 je bil v parlament vložen prvi predlog Zakona o KGZS, ki je bil deležen velikega nasprotovanja. Zaradi številnih pripomb in amandmajev je bil predlog umaknjen. Novi predlog zakona o KGZS je prišel v Državni zbor RS leta 1997 in je bil v primerjavi s predlogom iz leta 1994 bistveno skrajšan, s 119 na 46 členov. Pri oblikovanju zakonodaje za ustanovitev KGZS so bile izredno dragocene izkušnje in pomoč, ki sta jo nudili avstrijski zbornici iz Celovca in Gradca. Kljub nasprotovanju nekaterih političnih opcij je bil naposled 20. maja 1999 sprejet Zakon o KGZS. Vendar pa je bil sprejet v okrnjeni varianti, saj ni določal pristojnosti nad lovstvom, gozdarskimi izvajalskimi organizacijami in kmetijskim šolstvom.

USTANOVITEV KGZS

V drugi polovici leta 1999 in v začetku leta 2000 so potekale priprave na ustanovitev KGZS. Volitve v svet KGZS so bile 9. aprila 2000, ustanovna seja sveta KGZS pa je potekala 12. maja 2000. Volitve v svete območnih enot KGZS in odbore izpostav območnih enot KGZS so potekale decembra 2000. Z Zakonom o KGZS je KGZS prevzela ustanoviteljske pravice območnih zavodov in centrov za sadjarstvo in vinogradništvo. Tako se je je uredil tudi status teh institucij, ki so bile do takrat še vedno organizirane po zakonu o združenem delu. Tudi v nekaterih evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Francija) so takšni centri oziroma zavodi organizirani v okviru zbornic, v teh centrih pa delujejo strokovne službe, ki izvajajo javna pooblastila. Te službe so tudi bolj učinkovite, ker imajo na njihovo delovanje neposredni vpliv uporabniki – kmetje.

KGZS DANES IN JUTRI

Po 15 letih delovanja je nesporno, da kmetijstvo potrebuje močno, reprezentativno organizacijo. Ob vseh razpravah o zbornični organiziranosti se je treba zavedati, da kmetijstvo ni le gospodarska panoga: ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanju rodovitnosti tal, varovanju okolja pred onesnaženjem in preprečevanju zaraščanja. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije se bo preko demokratično zgrajenega sistema še naprej zavzemala za ohranitev in razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Ne samo v korist svojih članov ampak tudi v korist vseh državljanov in državljank Slovenije.

VLOGA IN POMEN KGZS V PRIHODNJE

Skladno z zakonom KGZS opravlja naloge na področjih varovanja in zastopanja interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter izvajanja javnih služb in javnih pooblastil na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Izvaja svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost.

Osnovni cilji dela zbornice so usmerjeni v:

  • skrb za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter gozdarstva in s tem zagotavljanje zadostne prehranske varnosti države, varovanja okolja in naravnih virov, obdelanost pokrajine in poseljenost podeželja;
  • čim boljši dohodkovni in socialni položaj kmečkih družin ter zaposlenih v kmetijstvu;
  • ohranjanje in odpiranje delovnih mest v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju;
  • razvoj novih možnosti za zaslužek ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju;

S stalnim opozarjanjem na širši pomen kmetijstva, ki ga ima ta v družbi, z vplivanjem na vsebino strateških in programskih dokumentov, predpisov, ki postavljajo pogoje dela, in učinkovito organiziranostjo strokovnih služb kot podpora tem ciljem v izvedbenem delu, ima vsak posameznik, ki deluje v zborničnem sistemu, jasno in odgovorno nalogo. Zbornica je in mora tudi v prihodnje ostati ključen akter pri usmerjanju razvojnih politik, promociji kmetijstva in podeželja ter dvigu ravni znanja kot ključnemu pogoju za splošen napredek. Velika raznolikost v pogojih kmetovanja, ekonomskemu pomenu za posameznega člana, dolgoročnih usmeritvah, stanja razvitosti in socialnem statusu posamezne kmetije predstavlja za zbornico poseben izziv. Zaradi raznolikosti interesov in mnenj o tem, kakšni so pravi razvojni modeli, organiziranost zbornice z močno razvejanimi strokovnimi odbori in skupinami, kjer se soočajo različni interesi in strokovni pogledi, omogoča, da so rešitve kar najbolj demokratično zajete ter strokovno in celovito obravnavane. Žal pa pogosto ne dovolj upoštevane v procesu političnega odločanja države, saj mnogokrat parcialni interesi posameznih interesnih skupin prevladajo. Proaktiven pristop, priprava predlogov rešitev v obliki predpisov, strateških usmeritev in organiziranja, izvedba aktivnosti, ki sledijo osnovnim, morajo biti v prihodnjem obdobju še bolj izraziti in poudarjeni. Kmetijstvo in gozdarstvo bo tudi v naslednjem obdobju pod vplivom pomembnih sprememb, ki bodo vplivale na njegovo organiziranost, pomen v okolju, tržne pogoje pridelave in prireje ter delovanje strokovnih služb. Ukrepi kmetijske politike kot pomemben oblikovalec razvojnih aktivnosti se skozi reforme spreminjajo v smeri odstopa od spodbujanja proizvodnje in prepuščajo iniciativo posameznikom in skupinam.